COP28: ključni zaključki za organe vodenja in nadzora

Dne 13. decembra 2023 se je v Dubaju zaključila največja letna podnebna konferenca Združenih narodov COP28, na kateri so sodelovali svetovni voditelji iz skoraj 200 držav. Države pogodbenice so opravile prvi globalni pregled (Global Stocktake) stanja izvajanja Pariškega sporazuma in se dogovorile o prelomnem besedilu, imenovanem “Soglasje iz ZAE” (UAE Consensus), ki določa ambiciozno podnebno agendo za ohranitev 1,5 °C še dosegljivo.

 V "soglasju ZAE" so navedeni končni sklepi pogajanj, ki vključujejo:

  • Prehod od fosilnih goriv na urejen in pravičen način v skladu z znanstvenimi dognanji: države so se zavezale k "prehodu" od fosilnih goriv in k ohranitvi besedila iz COP26, da "pospešijo prizadevanja za "postopno opuščanje" energije iz premoga brez omejitev".
  • Potrojitev zmogljivosti obnovljivih virov energije in podvojitev energetske učinkovitosti do leta 2030: države so se zavezale, da bodo potrojile zmogljivosti obnovljivih virov energije in podvojile energetsko učinkovitost ter pospešile uporabo čiste vodikove in jedrske energije. Tudi zajem, uporaba in shranjevanje ogljika so možne rešitve za zmanjšanje emisij, zlasti v sektorjih, kjer je to težko doseči.
  • Zmanjšanje emisij metana, zmanjšanje emisij iz prometa ter prehod na brezogljična in nizkoogljična goriva do leta 2050: države so se zavezale, da bodo zmanjšale emisije toplogrednih plinov v različnih panogah in postopno odpravile neučinkovite subvencije za fosilna goriva, ki ne obravnavajo energetske revščine ali pravičnega prehoda, vendar nobeden od teh izrazov ni opredeljen.
  • Preobrazba prehranskih sistemov ter povezovanje narave in podnebja za reševanje podnebne krize: priznana je potreba po večsektorskih rešitvah, kot so rešitve, ki temeljijo na naravi, upravljanje rabe zemljišč, trajnostno kmetijstvo in odporni prehranski sistemi. Za izvajanje teh rešitev se upoštevajo najboljše razpoložljive znanstvene ugotovitve in znanje avtohtonih prebivalcev.

Vlade so se zavezale, da bodo v podporo uresničevanju teh zavez namenile 85 milijard USD. Kapital je bil razdeljen na devet sklopov:

  • 61,8 milijarde USD za podnebno financiranje,

  • 8,7 milijarde USD za življenje in preživetje,

  • 6,8 milijarde USD za energijo,

  • 3,5 milijarde dolarjev za Zeleni podnebni sklad (Green Climate Fund),

  • 1,7 milijarde dolarjev za vključevanje in inkluzivnost,

  • 792 milijonov dolarjev za izgube in škodo,

  • 134 milijonov dolarjev za sklad za prilagajanje,

  • 129 milijonov dolarjev za sklad za najmanj razvite države,

  • 31 milijonov dolarjev za posebni sklad za podnebne spremembe.

Države morajo zdaj pregledati in določiti nove nacionalno določene prispevke (Nationally Determined Contributions), nacionalne akcijske načrte v okviru Pariškega sporazuma, in sicer na podlagi poziva k ukrepanju iz Soglasja iz ZAE.

Prevedeno po Climate Governance Initative.
Prevedeno po Climate Governance Initative.

 

Ključna sporočila za organe vodenja in nadzora:

  • Svet se preusmerja k nizkoogljični energiji s poudarkom na obnovljivih virih energije, čistem vodiku in jedrski energiji.
  • Organi vodenja in nadzora morajo oceniti priložnosti in tveganja vključevanja obnovljivih virov energije, pri čemer morajo upoštevati proizvodnjo na kraju samem in partnerstva z dobavitelji.
  • Vlade lahko uvedejo politike, ki bodo spodbujale obnovljive vire energije, finančne institucije pa bodo dajale prednost nizkoogljičnim projektom.
  • Organi vodenja in nadzora morajo spremljati razvoj dogodkov, da bi se na podlagi tega lahko odločali o poslovni strategiji in naložbah.
  • Spodbujati morajo sodelovanje z oblikovalci politik pri nacionalnih načrtih za postopno opuščanje fosilnih goriv ter si prizadevati za regulativno in finančno podporo.
  • Večje naložbe v obnovljive vire energije lahko vplivajo na svetovne energetske trge, zato morajo oceniti posledice za stroške in strategije prehoda.
  • Delovna skupina Taskforce on Net Zero Policy s COP28 podpira učinkovite politične okvire za zaveze gospodarskih družb glede neto ničelne porabe.
  • Razvoj jasnega načrta prehoda je ključnega pomena za razogljičenje poslovanja v skladu z doseganjem neto ničelne vrednosti emisij in pozitivnega vpliva na naravo.
  • Združeni narodi nameravajo od nedržavnih subjektov zahtevati odgovornost za zaveze za zmanjšanje emisij, kar povečuje pričakovanja glede podnebnih načrtov družb.
  • Vse bolj se zahteva razkritje načrtov prehoda in podnebnih zavez, ki jih spremlja javna služba Net-Zero Data Public Utility.
  • Podnebno poročanje se spreminja, saj je Mednarodni odbor za trajnostne standarde (International Sustainability Standards Board) prevzel odgovornosti Delovne skupine za finančna razkritja, povezana s podnebjem (Task Force on Climate-Related Financial Disclosures) in zahteva dodatne metrike, ki temeljijo na panogi.
  • Globalna osredotočenost na naravo poleg podnebja lahko vpliva na znanja in kompetence organov vodenja in nadzora.
  • Cilj Glasgow Financial Alliance for Net Zero s COP26 je, da se narava do leta 2024 vključi v načrte prehoda finančnega sektorja.
  • Cilj prispevkov javnega sektorja za podnebno financiranje na konferenci COP28 je sprostiti zasebno financiranje, zlasti za trge v vzponu in gospodarstva v razvoju.
  • Na trgu ogljika se pričakuje napredek, zato je priporočljivo razmisliti o orodjih, kot so zelene obveznice in notranje določanje cen ogljika.

 

Države se bodo leta 2024 ponovno sestale v Azerbajdžanu na konferenci COP29, na kateri bo predvidoma velik poudarek na podnebnem financiranju. Države se bodo srečale tudi na vrhu o biotski raznovrstnosti, COP16 v Kolumbiji, katerega rezultati bodo po skupni izjavi o podnebju in naravi zelo pomembni. Leta 2025 na konferenci COP30, ki jo bo gostila Brazilija, bodo države predvidoma predložile svoje posodobljene nacionalno določene prispevke, ki naj bi obravnavali in vključevali priporočila iz globalnega pregleda stanja, ki je bil pripravljen na COP28.

 

Vir informacij: Climate Governance Initiative, COP28: key outcomes for board directors. https://hub.climate-governance.org/article/cop28_outcomes